Knjiga umetnika
(Od Maribora do Ljubljane)
19. april - 5. maj 2016
galerija Media Nox, Maribor
Besedo knjiga navadno pojmujemo kot literarno delo, ki ga sestavljajo popisani ali potiskani listi papirja, pergamenta ali drugega materiala, ki so na eni strani speti skupaj in oviti v platnice.
Z izrazom KNJIGA UMETNIKA pa na kratko opisujemo umetniško delo, ki je izvedeno v obliki knjige in je v zgodovini umetnosti obravnavano kot nov in sodoben pristop umetnika k izbranim vsebinam. Ta pristop se je razvil sredi 20. stoletja in se pojavil v vseh glavnih umetniških smereh. Pri nas so ga prvi uporabljali člani umetniške skupine OHO, širše pa je postal znan šele ob koncu prejšnjega stoletja. Pristop se je sčasoma izoblikoval v samostojen medij z lastno zgodovino in področjem delovanja, ki združuje različne tehnike, tehnologije in pristope. S svojo ne-ekskluzivnostjo večkrat predstavlja kritiko obstoječemu družbenemu in umetnostnemu sistemu in prav tako tržnim mehanizmom.
Razstava z naslovom KNJIGA UMETNIKA (od Maribora do Ljubljane) predstavlja širok izbor del, ki so nastala na tem področju. Izbor se ne omejuje na določeno temo, socialno skupino ali specifično okolje, temveč je vsebinsko odprt in tudi glede na medij zastavljen široko. Razstavni projekt je sestavljen iz dveh delov.
V prvem delu so predstavljena dela umetnikov in umetnic, ki živijo in ustvarjajo v Mariboru in so v javnosti uveljavljeni in poznani. To so Petra Kapš, Borut Popenko, Jože Slaček in Jože Šubic. Vsi izbrani umetniki in umetnica delujejo v polju sodobne umetnosti, pri tem pa je knjiga umetnika zanje ekskluzivno delo, ki se mu posvečajo na raziskovalni način. Za dela teh umetnikov so značilna netipična izrazna sredstva, kot so kode (Jože Slaček), zvok in internetno omrežje (Petra Kapš), na drugi strani pa kiparski pristop, ki knjigo spremeni ali v objekt (Jože Šubic) ali pristop, ki iz knjige naredi skoraj objekt oboževanja (Borut Popenko).
V drugem delu pa razstava predstavlja dela iz zbirke Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Center in Galerja P74 iz Ljubljane, ki prikazujejo vse razsežnosti medija. V tem delu izbora gre večinoma za umetnike in umetnice, ki bivajo in ustvarjajo v Ljubljani in so delo izdali pod okriljem zavoda oziroma njihova dela hrani zavod v svoji zbirki. V nasprotju z mariborskimi so ti ustvarjalci vsak zase ustvarili že več knjig umetnika ali celo serije (kot na primer Dejan Habicht), pogosto posegaj po fotografiji in se podajajo na polje raziskovanja aktualnih družbeno-socialnih problematik (Tadej Pogačar in Tanja Lažetić). Izrazni jezik je tudi kritičen (kot pri omenjenih avtorjih in tudi pri Zori Stančič). Nekoliko odstopata deli Andrejke Čufer in Mateja Stupice, ki sta knjigo zasnovali kot objekt.
Razstava skuša podati vpogled v polje Knjige umetnika kot specifične umetniške zvrsti vizualne umetnosti in poudariti razlike med posameznimi pristopi, ki so lahko zelo drugačni tudi zaradi posebnosti(urbanih) prostorov (Maribor in Ljubljana).
Besedo knjiga navadno pojmujemo kot literarno delo, ki ga sestavljajo popisani ali potiskani listi papirja, pergamenta ali drugega materiala, ki so na eni strani speti skupaj in oviti v platnice.
Z izrazom KNJIGA UMETNIKA pa na kratko opisujemo umetniško delo, ki je izvedeno v obliki knjige in je v zgodovini umetnosti obravnavano kot nov in sodoben pristop umetnika k izbranim vsebinam. Ta pristop se je razvil sredi 20. stoletja in se pojavil v vseh glavnih umetniških smereh. Pri nas so ga prvi uporabljali člani umetniške skupine OHO, širše pa je postal znan šele ob koncu prejšnjega stoletja. Pristop se je sčasoma izoblikoval v samostojen medij z lastno zgodovino in področjem delovanja, ki združuje različne tehnike, tehnologije in pristope. S svojo ne-ekskluzivnostjo večkrat predstavlja kritiko obstoječemu družbenemu in umetnostnemu sistemu in prav tako tržnim mehanizmom.
Razstava z naslovom KNJIGA UMETNIKA (od Maribora do Ljubljane) predstavlja širok izbor del, ki so nastala na tem področju. Izbor se ne omejuje na določeno temo, socialno skupino ali specifično okolje, temveč je vsebinsko odprt in tudi glede na medij zastavljen široko. Razstavni projekt je sestavljen iz dveh delov.
V prvem delu so predstavljena dela umetnikov in umetnic, ki živijo in ustvarjajo v Mariboru in so v javnosti uveljavljeni in poznani. To so Petra Kapš, Borut Popenko, Jože Slaček in Jože Šubic. Vsi izbrani umetniki in umetnica delujejo v polju sodobne umetnosti, pri tem pa je knjiga umetnika zanje ekskluzivno delo, ki se mu posvečajo na raziskovalni način. Za dela teh umetnikov so značilna netipična izrazna sredstva, kot so kode (Jože Slaček), zvok in internetno omrežje (Petra Kapš), na drugi strani pa kiparski pristop, ki knjigo spremeni ali v objekt (Jože Šubic) ali pristop, ki iz knjige naredi skoraj objekt oboževanja (Borut Popenko).
V drugem delu pa razstava predstavlja dela iz zbirke Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Center in Galerja P74 iz Ljubljane, ki prikazujejo vse razsežnosti medija. V tem delu izbora gre večinoma za umetnike in umetnice, ki bivajo in ustvarjajo v Ljubljani in so delo izdali pod okriljem zavoda oziroma njihova dela hrani zavod v svoji zbirki. V nasprotju z mariborskimi so ti ustvarjalci vsak zase ustvarili že več knjig umetnika ali celo serije (kot na primer Dejan Habicht), pogosto posegaj po fotografiji in se podajajo na polje raziskovanja aktualnih družbeno-socialnih problematik (Tadej Pogačar in Tanja Lažetić). Izrazni jezik je tudi kritičen (kot pri omenjenih avtorjih in tudi pri Zori Stančič). Nekoliko odstopata deli Andrejke Čufer in Mateja Stupice, ki sta knjigo zasnovala kot objekt.Razstava skuša podati vpogled v polje Knjige umetnika kot specifične umetniške zvrsti vizualne umetnosti in poudariti razlike med posameznimi pristopi, ki so lahko zelo drugačni tudi zaradi posebnosti (urbanih) prostorov (Maribor in Ljubljana).
Aleksandra Saška Gruden
Petra Kapš (alias OR poiesis) svoje delo tke med umetnostjo zvoka, radia, časprostor poezijo, performans, kritiško refleksijo umetnosti. Njena zadnja dela so lni spomin, časovne vrtine_flux, Berliner Luft, Sonopoetic paths Berlin, Tišina, ki jo iščem ob rekah, Uho v vrtovih tišin, stranske ulice in Japanese Gardens and Crossings; Paths and Their Sonic Realities.
Borut Popenko je leta 1993 končal študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Od leta 1998 ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. Do sedaj je realiziral približno 50 samostojnih in 100 skupinskih razstav ter projektov doma in v tujini.JjO
Jože Slaček je koordinator programov, ustvarjalec na področju videa, animacije in multimedije. Od začetka osemdesetih se ukvarja z različnimi ustvarjalnimi dejavnostmi, kot so strip, grafika, fotografija in izdelava fanzinov. Je eden izmed treh ustanovnih snovalcev Inkriminalnega kolektiva. Svojo prvo samostojno razstavo je imel v takrat ustanovljeni Galeria 88, danes Galeriji Media Nox.
Jože Šubic je leta 1984 končal študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, skulpturo, risbo in grafiko. Od leta 2000 se njegovo likovno snovanje iz slikovne površine vedno pogosteje razteza tudi v prostor in predmetno stvarnost.
Fotografije otvoritve / Andrej Firm / 20. 4. 2016
Digitalna knjiga vtisov
Po ogledu razstave vas vabimo, da v spodnjem obrazcu zapišete svoje vtise. Hvala!