Na kvadrat

Martina Marenčič

20. marec - 3. junij 2015

Galerija Media Nox, Maribor

Martina Marenčič (1980, rojena v Valjevem, Srbija, trenutno živi v Cerkljah na Gorenjskem) je po Srednji šoli za Oblikovanje in fotografijo končala Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, na oddelku za kiparstvo z diplomo Tehnološki pristop h keramičnemu, obarvanemu kipu pod mentorstvom Matjaža Pocivavška in Jurija Smoleja. Leta 1999 se je izobraževala v Virginiji v Združenih državah, pri prof. Charlesu Flickingerju. Leta 2001 je v Dublinu na Irskem delovala kot asistentka pri scenografiji za opero Čarobna piščal ter asistentka scenografije za videospot »Time is ticking out« skupine Cranberries. Na Akademiji je vodila ter organizirala študentske dražbe. V Izoli je sodelovala pri skupinskem projektu »Igrala« za Trg Padlih borcev ter pri idejni zasnovi in realizaciji javnega spomenika z naslovom dela Suverenost Svobodnega Ozemlja Pripada Ljudstvu Tega Ozemlja. Leta 2005 je na Mariborskem festivalu računalništva (MFRU) predstavila video »Two tears in a bucket, mother fuck it«. Sodelovala je tudi pri različnih gledaliških projektih in performansih (skupina Ljud, sodelovanje s KUD France Prešeren …). Prav tako je s skupino Ljud sodelovala z gledališčem Glej (ciklus štirih premier z eno ponovitvijo: Cirkus Ljud, Biti John Barth, Smrt Koruna in Dejanje s klobukom). Leta 2008 je izdelala doprsni kip generala Maistra, ki je permanentno razstavljen v kadetnici Maribor. Istega leta je sodelovala tudi pri realizaciji likov za animirani film Mulc. Od leta 2010 naprej je sodelovala pri različnih projektih, med drugim tudi za Evropsko prestolnico kulture Maribor (Druga pomoč, EPK Maribor, 2012, kip Mighty Mouse v čakalnici Kliničnega centra Maribor).

SAMOSTOJNE RAZSTAVE:

2006 - Samostojna slikarska razstava »Akt«, Galerija Izložba, Kranj.

2006 - Samostojna kiparska razstava »Kubus« in performans, Gorenjski Muzej, Kranj.

2013 – Samostojna razstava »Skoraj zadovoljni«, galerija Siti Art Store, Kristalna palača, Ljubljana.

2013 – Samostojna razstava »Skoraj zadovoljni, Stolp Škrlovec, Kranj.

2014 – Samostojna razstava »Svetinje ljubezni«, Galerija Kranjske hiše, Kranj.

SKUPINSKE RAZSTAVE:

2002 - Skupinska razstava Študentski kulturni festival ŠTUNF, Pretorska Palača, Koper.

2003 - Instalacija »Dobrodošli V Moji Glavi«, AGRFT, Ljubljana.

2003 - Instalacija »Inštrument«, AG, Ljubljana.

2003 - Skupinska razstava študentov ALUO, Upravna fakulteta, Ljubljana.

2004 - Skupinska razstava Razstava, projekt »In Situ«, Celica, Ljubljana.

2005 - javna skulptura Suverenost Svobodnega Ozemlja Pripada Ljudstvu Tega Ozemlja, naTrgu Padlih borcev, Izola.

2005 - Skupinska razstava, projekt »In Situ«, Celica, Ljubljana.

2005 - Skupinska razstava »Proces«, Galerija Alkatraz, Metelkova mesto, Ljubljana.

2007 - Skupinska razstava »Dela na papirju«, Galerija Izložba, Kranj.

2013 - Skupinska razstava, Razstavljen ciklus del »Skoraj zadovoljni«, Mesec oblikovanja, Tiskarna mladinske knjige, Ljubljana.

2014 – Skupinska razstava U35: Mlada umetnost iz Škofje Loke in okolice. Sokolski dom, Škofja Loka.

V Mariboru je akademska kiparka že prisotna, in sicer permanentno – s svojo doprsno skulpturo generala Maistra, ki krasi tukajšnjo kadetnico in z Mighty Mousom, ki sočustvuje z vsemi v čakalnici Kliničnega centra. Avtorica Martina Marenčič se v galeriji Media Nox predstavlja prvič, a dvakratno.

Serijo Skoraj zadovoljni je tokrat razširila s povsem novo nastalo serijo Svetinje ljubezni, ki je bila do sedaj predstavljena le enkrat. Tako vizualno kot tudi vsebinsko se kiparski seriji zelo razlikujeta; če se v eni humorno obregne ob malomeščanske govorice, druga odstira metafiziko življenja. Pobarvana plastika je, tako rekoč, zaščitni znak avtorice, ki je za primarni material uporabila glino. Slednja je ponekod obdelana še s čebeljim voskom ter patino, kipom pa dodaja tudi tekstil, kovino in plastiko. Akrilna barva glinena dela oživlja in jim daje prepoznavno esenco. Avtorica ne pozablja na detajle, ki so premišljeno dodani in predvsem v seriji Skoraj zadovoljni tvorijo rdečo nit vsebine.

Dotična serija je navezana na trenutno psihološko oz. emocionalno stanje upodobljenih, ki zaradi grimas na obrazih tega ne morejo skriti. Skulpture so podkrepljene z gestikulacijo in ni nam potrebno vrtati v njihovo psiho, da bi uzrli negodovanje. Nasprotno, vabijo nas, da se namrdnemo skupaj z njimi. Kipi delujejo ilustrativno, kar priča o kiparkinem zanimanju za animacijo in stripe. Narativni kipi z nami komunicirajo, kakor pa pravi avtorica, gre za upodobitev nikoli zadovoljnih, nevrotičnih malomeščanov. Svoje življenje zadovoljujejo z nenehno novimi kosi materialne sreče, medtem ko tisto notranjo še zmeraj lovijo. Že sami naslovi povedo, da je avtorica družbenokritična: Veliki šef male firme, Zaročenka, Tercialka, Multimedialec na preži za tujimi idejami … Ne gre zgolj za oddaljeno zanimanje za ljudi in njihovo obnašanje, temveč se avtorica posveti tudi odnosom med njimi samimi. Opazuje jih v okolju, ki od njih »zahteva«, da si nadenejo masko. Martina Marenčič pod drobnogledom zaobjame splošno družbeno stanje in ga dodobra skritizira - preko in počez pa čeprav samo z na prvi pogled preprostimi »portreti« ljudi z ulice, sosedi, šefi … morda tudi z zrcalno sliko nas samih?

V drugem delu je predstavljena razstava z naslovom Svetinje ljubezni, ki se, kot rečeno, posveča simboliki dotika in s ciklom Skoraj zadovoljni ne tvori nobene skupne konceptualne ideje. V njej je razbrati avtoričino intimno izpoved. Štiri skulpture, ki se koničasto ožajo proti vrhu so patinirane, s čimer avtorica dodaja pridih sentimentalnosti. Patina ima vsebinsko konotacijo, pripoveduje o medsebojnih odnosih, o medsebojnih dotikih. Gre za esenco, ki jo je avtorica želela zaobjeti, ovekovečiti v glini. Dlani, kot bi gnetle, so skrbno oblikovane z vsemi podrobnostmi, na pregibih ne manjka niti ena sama drobna guba. Zlati ten govori o simbolni večnosti tega, kar ji je zaposlovalo misli, medtem ko je oblikovala material. Serija je lirična in mestoma deluje kontemplativno, kot bi brali Visoko pesem, kjer je vsak detajl posvečen enemu izmed znanih spevov. Morda štirje kipi niso tako narativno in neposredno zgovorni, kakor tisti iz serije Skoraj zadovoljni, saj počakajo, da gledalec sam odstre plasti pomenov in počakajo tudi, da je on tisti, ki jih ogovori.

Fotografije otvoritve / Branimir Ritonja / 20. 3. 2015