Že šesto let zapored so študentje tretjega letnika umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru v okviru predmeta Praktično usposabljanje in ob dragoceni podpori Mladinskega kulturnega centra Maribor pripravili razstavo v Galeriji Media Nox. Vse doslej smo vsebine razstav usmerjali v sodobno likovno produkcijo. V študijskem letu 2016/17 smo projekt zastavili nekoliko drugače. Seznanili smo se z zbiralcem likovnih del, gospodom Rudijem Ringbauerjem s Ptuja, in ga prosili za sodelovanje.

Velja prepričanje, da na Slovenskem premoremo le majhno število posebne pozornosti vrednih zasebnih zbirk in da je tudi trg umetnin hudo skromen. Takšnemu mnenju kaže načeloma pritrditi, ne pa povsem. Tudi zbirka Rudija Ringbauerja dokazuje, da so v zadnjih desetletjih pri nas nastale zanimive zasebne kolekcije. Zbirateljsko strast Rudija Ringbauerja je razvnelo prijateljevanje z Lojzetom Logarjem (1944–2014), ki sta ga sklenila že v študentskih letih. Ringbauer je reden obiskovalec razstav in prodajnih galerij, ki so se v sedemdesetih in osemdesetih letih v Sloveniji šele začele odpirati, postopoma pa je razširil tudi krog umetniških znancev. Do upokojitve je delal na ptujskem sodišču kot sodnik in se uveljavil kot pisec aforizmov, prijatelji pa dobro poznajo njegovo navezanost na rodno Prekmurje.

Izstopajoče značilnosti Ringbauerjeve likovne zbirke so večje število del Lojzeta Logarja, dobra zastopanost avtorjev prekmurskega porekla, med avtorji grafik, ki količinsko prevladujejo, pa sledimo najpomembnejšim imenom ljubljanske grafične šole. Rudi Ringbauer je grafične liste kupoval posamično in v mapah. V zbiralčevem ptujskem domu je najti tudi dela ljubiteljskih slikarjev; Rudi Ringbauer spoštuje njihovo ustvarjalno moč. Z leti je Ringbauerjeva zbirka močno narasla in lastnik se je odločil, da izbor najvrednejših stvaritev sestavi v dve donaciji. Leta 2013 je 83 grafičnih listov in akrilnih slik Lojzeta Logarja daroval Krajinskemu parku Goričko z namenom, da v gradu Grad uredijo stalno razstavo enega najvidnejših slovenskih predstavnikov pop-arta in nove podobe ter raziskovalca monokromnega slikarstva. Pokrajinskemu muzeju Ptuj pa je leto kasneje poklonil večje število del na papirju, katerih avtorji so člani umetniške družine Kasimir-Oeltjen.

Pri snovanju razstave v Galeriji Media Nox smo želeli slediti značajskim posebnostim zbirke Rudija Ringbauerja. Največji poudarek smo namenili delom Lojzeta Logarja in pri tem skušali ujeti lok njegovega ustvarjalnega razvoja. Poseben prostor smo odmerili ljubljanski grafični šoli, ki je odločilno zaznamovala slovensko likovno tvornost v drugi polovici 20. stoletja, odzvali pa smo se tudi na Ringbauerjeve vezi s prekmurskim kulturnim okoljem. Spoznanja, ki so se nabrala ob pripravah na razstavo, je mogoče strniti v ugotovitev, da je zasebno zbirateljstvo pri nas kljub specifičnim in ne najbolj naklonjenim družbenim razmeram živelo in preživelo tudi v drugi polovici 20. stoletja in da so zasebne zbirke odlično izhodišče za raziskovanje novejše slovenske likovne produkcije. Zbirka Rudija Ringbauerja na eni strani odraža zbirateljev likovni okus in njegove finančne možnosti, na drugi pa zrcali splošne razmere na slovenskem likovnem prizorišču v nekaj zadnjih desetletjih.

Izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, mentorica