V ČASU PROSTORA. RAZSTAVA OB 30. OBLETNICI GALERIJE MEDIA NOX

Skupinska razstava

Otvoritev: 20. junij ob 20.00 na Židovskem trgu v Mariboru

20. 6. - 4. 9. 2020

Galerija Media Nox, Maribor

Razstavljajo: Aleksander Brezlan, Nina Bric, Peter Ciuha, Miroslav Ćuković, Matej Čepin, DK, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Aleksandra Saška Gruden, Aleksandra Farazin Ipek, Dušan Fišer, Zdravko Jerkovič, Natalija Juhart, Janez Klenovšek, Jiři Kočica, Janja Kosi, Nuša Košar, Damijan Kracina, Goran Mangotić, Martina Marenčič, Tomaž Milač, Marijan Mirt , Samo Pajek, Marko Pak, Alenka Pirman, Vojko Pogačar, Polona Poklukar, Borut Popenko, Urška Rednak, Oto Rimele , Kristina Rutar, Eva Sajovic, Špela Senica, Matej Sitar, Lucija Stramec, Maruša Štibelj in David Almajer, Jože Šubic, Vasko Vidmar, Valerie Wolf Gang, Roman Zel.

Kuratorica: Petra Čeh.

E-katalog: https://online.fliphtml5.com/mbaxd/mvoi/

UVODNIK

Uvodnik nastaja v času, ki ni naklonjen področjema kulture in umetnosti. Zaradi zaprtja galerij, muzejev, gledališč in knjižnic ter zaradi prepovedi izvajanja javnih kulturnih dogodkov se je del naših življenj ustavil. Veliko stvari, ki so nam bile še do pred kratkim samoumevne, so bile naenkrat prepovedane. Večina galerij se je prilagodila tako, da je za obiskovalce pripravila e-razstave, ki pa ne morejo nadomestiti obiska galerije. Vstopiti v galerijo, najprej na hitro preleteti celotno razstavo, nato pa počasi pogledati eno delo za drugim, postati ob tistem, ki te »pokliče«, pogledati delo iz različnih kotov, od blizu, daleč … Ne, tega e-razstava ne more nadomestiti.

Katalog, ki bo izšel v okviru praznovanja 30. obletnice galerije Media Nox, nastaja v času, ko se načrti za obeležitev obletnice spreminjajo in prilagajajo ukrepom za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 oz. postopnemu sproščanju teh. Danes npr. tako že vemo, da nas v galeriji lahko naenkrat obiščejo največ štiri osebe. Galerija bo tako jutri po 50 dnevih zaprtja ponovno odprla svoja vrata. Če bomo lahko, bomo z vami v juniju praznovali naših prvih trideset let z aktivnostmi, ki jih je ekipa v preteklih mesecih pripravila.

Ampak tako kot mnogi drugi se novi situaciji prilagajamo tudi mi.

Galerija Media Nox predstavlja najstarejši program javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, tako da se je v preteklih desetletjih že velikokrat prilagodila novim razmeram. Kot npr. med letoma 1997 in 2000, ko je bila galerija brez fizičnega prostora in je delovala samo na spletu, takrat pod imenom »Internetna baza Media Nox«. Vodilo spletne galerije, ki jo je zasnoval Jože Slaček, je bilo, da »človek potrebuje stalen kontakt z umetnostjo in kulturo«, tudi če je ta možen samo preko spletnega prostora. Izkušnje preteklih tednov to absolutno potrjujejo.

Nadja Čobal, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor in prva vodja galerije, je pred tridesetimi leti postavila temelje galerije, ki še danes sovpadajo s poslanstvom javnega zavoda – v galeriji predstaviti dela nadarjenih mladih umetnikov iz različnih okolij. Galerija tako še danes mladim ustvarjalcem ne ponuja samo fizičnega prostora za razstavo, ampak velikokrat prvo izkušnjo samostojne razstave, prav tako pa mentorstvo, tehnično opremo, promocijo, foto in video dokumentacijo, katalog. V preteklih tridesetih letih je galerija tako omogočila nekaj danes nacionalno in evropsko priznanim ustvarjalcem, da so svoje prve razstave imeli prav v galeriji Media Nox. Večina od njih z galerijo občasno še vedno sodeluje, na kar smo še posebej ponosni.

V preteklih desetletjih je pozicijo galerije v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru pomagalo oblikovati veliko ustvarjalcev, kuratorjev, vodji galerij, fotografov, postavljavcev, »čuvajev« razstav … Vsak je pustil svoj pečat, pomagal galeriji, da je danes prepoznana, tudi s statusom referenčne galerije. Hvala vam.

Galerije pa ni brez obiskovalcev. Zahvala tudi vam, da cenite in podpirate galerijo, ki je v tridesetih letih predstavila dela več kot 920 mladih ustvarjalcev. Z vsakim obiskom, promocijo ustvarjalcev in nakupom umetniških del pomagate ter omogočate razvoj mladih umetnikov.

Hvala, ker z nami že trideset let podpirate mlade ustvarjalce.

Marja Guček, direktorica

Spoštovani.

Odkar vem zase in za Maribor, razmišljam o tem, kako ga narediti lepšega – in ja, tudi boljšega. Boljšega za življenje vseh domačinov, boljšega za tiste, ki pridejo v mesto po nova znanja, boljšega za tiste, ki mesto le obiščejo, pa naj bo zaradi gledališča, posla ali turizma. Na MO Maribor si tako iz dneva v dan prizadevamo, da bi bili najboljši mestni servis. Da bi ustvarjali pogoje za kakovostno, varno, zdravo, skratka dobro bivanje. In kako lahko naše mesto naredimo boljše?

Le skupaj!

Verjemite mi, izkusil sem to vsakič, ko je nekaj zapuščenega zaživelo novo življenje. Staro mestno jedro je bilo predolgo zapuščeno, zato nam njegovo urejanje predstavlja eno izmed ključnih nalog. A kaj bi hiše, ulice in trgi brez ljudi in brez vsebin?

Galerija Media Nox s svojo specifično umetniško ponudbo dopolnjuje kulturno podobo na Židovskem trgu in s podporo lokalne skupnosti ter v sodelovanju s sosednjimi galerijami ta del mesta razvija v posebno galerijsko četrt, kar nam je v veliko veselje.

Spodbujanje razvoja mladih, nadarjenih umetnikov, s katerim Galerija Media Nox opisuje svoje poslanstvo, je hvalevredno. Tudi sam si, za dobrobit naše skupne prihodnosti, želim in si bom s svojo ekipo še naprej prizadeval, da bi prav mladi bili tisti, ki se bodo v Maribor radi vračali ali priseljevali. Da bodo tukaj našli okolje, ki bo omogočalo razvoj za njihovo kreativno delo in dobro bivanje.

Ob 30-letnici delovanja izrekam Galeriji Media Nox iskrene čestitke, njeni ekipi in vsem umetnikom, ki so v teh letih sodelovali z njo ali pa jih sodelovanje še čaka, pa želim veliko dobre energije in kreativne ustvarjalnosti!

Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor

Zgodba o galeriji

Včasih kar težko verjamem, kako hitro mineva čas in bežijo leta. Neverjetno, ampak resnično, Galerija Media Nox letos praznuje že 30. obletnico obstoja in delovanja!

Kako se je vse skupaj začelo ... Pisalo se je leto 1988, ko sta Dušan Hedl in Jasna Božič Hedl v prostorih MKC-ja na Orožnovi ulici 2 v centru Maribora zagnala Galerijo 88. Po njunem neprostovoljnem odhodu je skrb za galerijo prevzela Bojana Kos Grabar.

Leta 1990 je kuratorstvo in vodstvo galerije prevzela Nadja Čobal ter jo preimenovala v Galerijo Media Nox, kar pomeni polnoč oz. sredi noči. Razstave so odpirali ob polnoči, saj je bilo takrat v klubu največ obiskovalcev. Program je bil zelo ambiciozen, kar je spoznala tudi takratna lokalna skupnost.

Ekipi MKC-ja sem se pridružila 1998. leta. Svojo pisalno mizo sem imela v pisarni takratne direktorice Dragice Marinič na Ljubljanski ulici, kjer smo bili začasno (beri več let). Nikoli ne bom pozabila veselja naše direktorice ob novici, da bomo končno dobili galerijske prostore na Židovskem trgu v centru mesta! Po mesecih brezplodnih pogovorov in debat o novi lokaciji javnega zavoda in galerije ter ob številnih ogledih vseh bolj in manj primernih prostorov v mestu, končno dobra novica.

In na sedanji lokaciji, na najlepšem trgu v Mariboru, Galerija Media Nox domuje že celih dvajset let!

Tako smo jeseni leta 2000 z navdušenjem odprli prvo razstavo v Galeriji Media Nox na novi lokaciji. Predstavil se je Oddelek likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Prijetno sodelovanje je postalo tradicionalno, saj od takrat naprej vsako leto gostimo njihove nadarjene študente in profesorje. Vsa leta plodno sodelujemo tudi s številnimi drugimi izobraževalnimi umetniškimi institucijami v Sloveniji, izpostavila bi Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Maribor, s katerimi izvajamo izobraževalno-umetniški projekt Mladi kustos, ki ga je zagnala nekdanja direktorica Nina Kirbiš.

Galerija Media Nox je skozi leta vedno prestavljala meje v likovni umetnosti, naklonjena je bila izrednim umetniškim idejam in praksam, stopala je iz okvira tipične galerije, z odprtimi rokami je gostila vse nadobudne, mlade in manj mlade, nadarjene avtorje, ki so s svojo kreativnostjo obogatili galerijski ter s tem tudi slovenski kulturni prostor.

V preteklih 30 letih se je v njej predstavilo več kot tisoč slikarjev, kiparjev, fotografov, študentov umetnosti, nadarjenih dijakov in avtorjev s področja novih medijev tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. V njej so se kalili številni mladi kuratorji. Vsem je Galerija Media Nox predstavljala odskočno desko na njihovi umetniški in profesionalni poti, ob tem pa jim je nudila vso potrebno strokovno in tehnično podporo ter dragoceno referenco.

Skozi leta so svoje programske koncepte in ambicije uresničili številni mladi kuratorji, omenila bi naslednje: Nadja Čobal, Larisa Čobal, Jasmina Bratkovič, Aleksandra Kostić, Brane Korez, Jože Slaček, Dragica Marinič, Marko Pak, Mario Berdič, Miroslav Ćuković, Maja Pardeilhan, Nina Jeza in trenutna kuratorica Petra Čeh.

Interes avtorjev za razstavljanje v galeriji je skozi vsa leta izreden, razstavnih terminov je vedno premalo.

Leta 2013 smo zaradi velikega interesa avtorjev po razstavljanju in zaradi zahtev časa zagnali spletno galerijo Web Nox, ki je na spletni strani Galerije Media Nox. Leta 2018 pa smo, z željo pomagati mladim umetnikov, zagnali tudi spletno trgovino galerije, kjer v imenu mladih avtorjev prodajamo njihove umetniške izdelke.

Ob razstavah v galeriji organiziramo tudi številnih kulturne prireditve, literarne večere, predavanja, okrogle mize, debate, prostor nudimo številnim festivalom, kot so Mednarodni festival računalniške umetnosti, Performa, Slovenski dnevi knjige v Mariboru in drugim.

Skozi leta smo se poskušali še bolj približati meščanom mesta, zato smo izvedli tudi številne likovne prostorske mestne intervencije, omenila bi postavitev kipa Pet organskih nevarnosti, akademskega kiparja Marijana Mirta, na Židovskem trgu, leta 2002.

Galeriji daje poseben čar tudi čudovit Židovski trg, kjer se nahaja in s katerim je tesno povezana. Odlično sodelujemo z vsemi sosednimi galerijami in kulturnimi institucijami, (Galerijo DLUM, Fotogalerija Stolp, Sinagoga Maribor, GT 22 …), skupaj si prizadevamo, da Židovski trg postaja prepoznaven kulturni prostor tako v Mariboru kot tudi širše.

Naš ustanovitelj Mestna občina Maribor, pristojni organi in vsi dosedanji župani že leta z naklonjenostjo podpirajo našo galerijo ter galerijski program, za kar smo jim hvaležni.

Smo pa že vajeni, da je naš vsakoletni izziv, kako s skromnimi sredstvi uresničiti čim več ambicioznih razstavnih projektov.Na galerijo me vežejo prelepi spomini, ob svojem delu sem spoznala neverjetne umetnike, sodelovala sem z izrednimi kuratorji in delala z zelo sposobnimi tehniki. Izpostaviti pa moram plodno sodelovanje z našo, že petletno, hišno kuratorko Petro Čeh, ki je ob svoji strokovnosti tudi zelo prijetna oseba.

Letošnje leto je »posebno« tudi zaradi epidemije koronavirusa, zaradi katere je bila galerija zaprta celih sedem tednov. Zdaj se ponovno postavljamo na noge in previdno zremo v prihodnost.

To je kratek pregled dolge, uspešne zgodbe o referenčni galeriji, o mladih in manj mladih avantgardnih umetnikih ter številnih mladih kuratorjih, zgodbe o ljubezni do umetnosti, zgodbe o prizadevanju in dosežkih v 30 letih delovanja Galerije Media Nox.

Sonja Gregorn, koordinatorica programa Galerije Media Nox

Galerija smo ljudje

Izjemno živo se še danes spominjam nekaterih razstav v Galeriji Media Nox, ki sem jih spremljala še kot študentka, in ena teh, ki mi ne gredo iz glave, je razstava fotografa DK. Verjetno tudi zato, ker je edina razstava sploh, na otvoritev katere sem prišla en večer prehitro. Še sama ne vem, zakaj. Fantje, ki so bili sredi postavljanja, so me prijazno povabili, naj se oglasim jutri, večer kasneje. Potem me je na tej otvoritvi prvikrat ogovorila Sonja, vodja galerije, in niti slučajno si takrat nisem mislila, da bo čez nekaj let ta galerija postala moje svetišče. Svetišče predvsem zato, ker je šlo za prvo profesionalno galerijo, v kateri sem imela možnost kuriranja razstav, pa tudi zato, ker sem se še vsa sveža po študiju tega lotila, ne samo z največjo vnemo in osebnim angažmajem, temveč sem v tem videla neki ideal, s katerim osebno zastopam stališča in vrednote, ki jim kot človek sledim. Umetnost je alfa in omega.

Ker sem bila kot mlada umetnostna zgodovinarka večkrat brez službe kot z njo, me je verjetno tudi ta razlog pripeljal do sodelovanja z galerijo. Veliko let po tistem, ko sem na otvoritev prišla prehitro. Spomnim se razpisa in razgovora, ki sta ga vodili vodja galerije, Sonja, ter kustosinja iz UGM, Simona Vidmar. Ampak leto 2015 ni bilo niti malo idealno leto za Galerijo Media Nox. Moje delo se je začelo s trimesečno zamudo zaradi splošnih finančnih težav v tistem obdobju. To me zelo spominja na trenutno obdobje, kultura dobi pač vedno najmanjši kos pogače. In ravno to je bil tudi razlog, da smo leta 2016 v galeriji priredili izjemen dogodek ob kulturnem prazniku In memoriam: kultura s pesniki, glasbeniki, likovniki, kritiki in pedagogi na okrogli mizi. Kot velikokrat prej in kasneje smo dokazali, da je galerijski prostor namenjen povezovanju umetnosti različnih zvrsti, ljudem raznolikih mišljenj … Spomnim se svoje prve razstave v tej galeriji, avtorice Martine Marenčič, in otvoritve, ki je bila nekoliko nenavadna; namesto umetnice je nagovor obiskovalcem izvedel gledališki igralec Anže Zevnik, ki se je predstavljal, da je Martina.
Manevriranje med razstavami obsega tudi druge postojanke, ena meni ljubših je zagotovo mentorsko sodelovanje s študenti umetnostne zgodovine pri njihovem praktičnem predmetu na fakulteti, rezultat česa je razstava v naši galeriji. Življenje kuratorja ponuja pestro delo in možnost učenja, a je najpomembnejše vendarle sodelovanje z umetniki in drugimi sodelavci. Seveda pa so zabavni predvsem spomini na težaška postavljanja razstav, navadno globoko v noč, ko na primer v zadnjem trenutku ogluši projektor in noče slišati vztrajnih prošenj, naj vendarle neha s »štrajkom« in sodeluje, tudi luči in elektrika so znale ponagajati, pa betonska stena, na kateri smo skorajda uničili vrtalnike … A ne vem, ali je karkoli od tega primerljivo z instalacijo Aleksandre Farazin, ko smo tedne in noči nizali žeblje, da jih je na koncu vseh 9.000 viselo z galerijskega »neba«. Kako smo šele trepetali, ker so bili na izposojo iz trgovine, da se ne porazgubijo. Lahko si samo predstavljate, kakšne poglede so imeli v trgovini, ko smo prišli s to prošnjo do njih. Smisel za humor pa ima tudi naš alarm! Kar nekajkrat si je privoščil veselje, da zaigra ob neprijetnih jutranjih urah in predvsem Sonjo prehitro prikliče iz postelje.

Galerija Media Nox je v teh letih zmeraj sledila temu, zaradi česar je bila pravzaprav tudi ustanovljena: pomoč, promocija in predstavitev mlajših ustvarjalcev. Starostno mejo (do 30 let), ki jo je predvidela EU, smo mnogokrat sicer »kršili« za leto ali tri, a predvsem zato, ker se nam je zdela ta omejitev nenaravna. Ko pogledam nazaj, vidim, kako se je v vseh letih galerija postopoma razvijala, seveda v zmožnih kapacitetah in okoliščinah, ki nikakor niso primerljive z večjimi in nacionalnimi galerijami. Tako smo leta 2017 ponovno oživili in preoblikovali spletno galerijo Web Nox, razširili svoje kapacitete v družbena omrežja, kjer imamo trenutno skupno več kot 2.000 sledilcev. V letu 2018 smo kot ena redkih slovenskih galerij vzpostavili še spletno trgovino, v kateri zastopamo in prodajamo dela mlajših lokalnih avtorjev po dostopnih cenah. Na to sem še posebej ponosna tudi zato, ker praktično celotni znesek od prodaje dobi avtor. Želimo pomagati in zelo se trudimo v tej smeri. Prav tako galerija ni več zavezana vsakoletnemu razpisu, kot je bila včasih, temveč lahko umetniki, ki so pripravljeni na predstavitev v javnosti, preko naše spletne strani kadarkoli pošljejo na pogled svoja dela in portfelje. Spletna stran je postala obvezni pripomoček informiranja javnosti o vseh naših dogodkih, hkrati pa postaja arhiv, ki umetnikom služi za potrebno referenco, saj ima vsaka razstava svojo podstran, na katero dodajamo ves material v povezavi z njo, tudi medijske objave, katalog idr. Ker je leto 2020 definirano kot »živimo v čudnih časih«, sem v aprilu vzpostavila spletni projekt Koronakultura, kjer objavljam intervjuje z vizualnimi umetnicami – samozaposlenimi v kulturi, ki skozi prizmo osebnega komentirajo te krizne čase. Primarno se seveda osredotočamo na razstave v galerijskem prostoru, največkrat samostojne. Tri leta prirejamo poletno rezidenco, na kateri umetniki 10 dni ustvarjajo, temu sledijo še delavnice ter otvoritev razstave. Delovanje galerije je torej primarno vezano na galerijski prostor, predvsem zaradi finančnih omejitev, izven galerije se predstavljamo na Art kampu festivala Lent. Pri vsem skupaj so nam v veliko pomoč naši stalni in občasni sodelavci Uroš Lehner, Igor Unuk, Milan Grlica, Martin Pintar, Bojan Vogrin, Hana Kovač, Blaž Gamse, Žan Lebe.
Ne nazadnje, galerija smo ljudje.

Petra Čeh, kuratorka v Galeriji Media Nox od leta 2015

V času prostora / O razstavi

Letos obeležujemo obletnico Galerije Media Nox, ki je bila pred 30. leti zasnovana z namenom, da v Mariboru in širši regiji predstavlja ter promovira mlade umetnike, tiste na začetku svoje poti, in jim pri tem konkretno pomaga. Svojo vlogo je galerija v teh desetletjih zagotovo izpolnila, o čemer pričajo dejstva, da so nekateri umetniki, ki so pri nas razstavljali na začetku svoje karierne poti, danes priznani slovenski ali celo mednarodno uveljavljeni umetniki. Nekateri med njimi so v galeriji nastopili še kot študenti, drugi so se tukaj prvič predstavili povsem samostojno in tako dobili pomembno referenco. Tudi danes galerija izpolnjuje in nadaljuje svoje poslanstvo, ki ga je skozi leta v sodelovanju z različnimi kustosi dopolnjevala in prilagajala potrebam časa ter v koraku z njim vedno predstavljala sodobno umetnost. V zadnjih letih je Galerija Media Nox ena redkih v Sloveniji, ki je razvila platformo spletne prodaje umetniških del mladih avtorjev in nudi študijsko prakso v okviru kurikula dveh fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete ter Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete, pa tudi sodelovanja s Srednjo šolo za oblikovanje Maribor.

Razstavo V času prostora vidimo kot prelomnico, saj jubilejev galerije še nikdar nismo obeležili z večjo skupinsko razstavo. Iz prav vsakega obdobja delovanja galerije predstavljamo nekaj avtorjev, ki so v času teh tridesetih let razstavljali v Galeriji Media Nox. Razstavljena so izbrana dela 39 umetnikov različnih generacij in z različnih koncev Slovenije. Koncept razstave smo definirali z naslovom, ki pa je avtorjem puščal obilje možnosti lastne interpretacije o pomenu. Zavedali smo se namreč, da bi bilo izbor del skorajda nemogoče narediti v primežu ožje konceptualne zasnove razstave pri tolikšnem številu umetnikov, ki govore tako raznolike slogovne jezike. Na razstavi so predstavljene domala vse klasične zvrsti in tehnike, ob teh še nekaj novomedijskih, pri končnem izboru del za razstavo pa smo pustili vso svobodo odločanja umetnikom samim. Pri tem je zanimivo, kako so po svoje interpretirali idejo naslova, iz česar je nastala bogata in mnogovrstna razstava, na kateri se število posameznih del približuje številki 70, če seštevamo vsa posamezna dela, četudi so del iste serije. Niso pa vsa ta dela predstavljena v galeriji, temveč tudi izven nje. Ker je v preteklosti galerijska dejavnost velikokrat potekala na Židovskem trgu, smo tudi zdaj svoj »galerijski prostor« razširili vanj. Židovski trg pa, kot je poznano, definira tudi mogočno drevo pajesena, s katerim je ob jubilejni priložnosti v ustvarjalni dialog stopila slikarka Lucija Stramec in ga tako postavila kot element razstave same. Bolj kot ne edino omejitev je predstavljal format, pri čemer smo izbirali med srednjimi in manjšimi dimenzijami del. Vsako delo moramo razumeti kot časovni fragment, mozaični delec, ki z lastnim jezikom govori o nekem prostoru in času.

Upamo, da bomo lahko tudi naslednje obletnice obeležili s podobnimi razstavami, na katerih se bodo zvrstili še ostali avtorji, ki jih na tej razstavi sicer ne predstavljamo, a to še ne pomeni, da smo kakor koli pozabili nanje. Ravno nasprotno. Vsem umetnikom smo zares hvaležni za sodelovanje pri nas!

Ključna vsebina pričujoče razstave je posvečena pogojenosti umetnosti od prostorske in časovne dimenzije: »Časovna perspektiva ima nekaj skupnega s slikarsko perspektivo: obe sta umetni in obe sta umetnost. (Guyau)«[1] Časovna komponenta je neizbežno povezana s spremembo, minevanjem, bodisi v eksistencialnem ali metaforičnem smislu, pri čemer je umetnost tista, ki ostaja: »Kultura je prava smer napredka človeštva … (Kant)«. Določata jo predvsem njen fizis oziroma njena fizična realizacija in tudi, zagotovo še pomembnejši, metafizis, njeno duhovno bistvo. V času je treba najti estetsko razsežnost, sicer vezano na prostor, v katerem umetnost nastaja; sodobna umetnost pomeni prostor tveganja, torej prostor svobode, čemur je zmeraj sledila tudi Galerija Media Nox. Umetniki navadno v galerijah predstavljajo bodisi svoja najnovejša dela bodisi retrospektivna, medtem ko smo želeli na pričujoči razstavi vzpostaviti dialog med obojim, s tem pa pokazati tudi življenjski proces oziroma slogovni razvoj posameznega avtorja. Razvoj in proces sta namreč pri umetnikih ključnega pomena in sta prav tako vezana na čas in prostor ustvarjanja. Aktualna dela predstavljenih umetnikov smo sopostavili arhivskemu gradivu: časopisnim člankom, uradni galerijski dokumentaciji in predvsem fotografijam z razstav, pri katerih pa je nujno vzeti v obzir, da so tiste, narejene pred uporabo digitalnih medijev, včasih tudi neprimerne za tiskane izdaje. Ta arhivski del je zanimiv še s stališča spreminjanja načinov obveščanja, poročanja o umetnosti, torej komunikacije same. Zanimivo je pogledati arhivski posnetek in delo, ki ga je posamezni avtor v galeriji predstavil v preteklosti, hkrati pa njegovo aktualno delo: vmes so se odvijali umetnikova življenjska zgodba, iskanje osebne likovne govorice, morebiti menjava stilov, takšni in drugačni vzponi ter padci …
V začetku 90. let, ko se je izoblikovala Galerija Media Nox, je začela delovati tudi skupina MI. Člani se na razstavi tokrat ne predstavljajo v originalni postavi, zaradi česar je dokumentacijski del toliko pomembnejši. Skupina šestih, takrat mladih kreativnih entuziastov je v nekem obdobju stopala čez ustaljene meje že videnega, da so kmalu dobili pozornost mestnih organizatorjev razstav. Nadja Čobal, takratna vodja Galerije Media Nox, je med drugim organizirala razstavo skupine MI v Pragi. Po približno petih letih skupnega razstavljanja se je v takšni obliki njihovo druženje prenehalo in je vsak začel razstavljati samostojno, kakor se tudi predstavljajo na tej jubilejni razstavi.

Ionesco je rekel, da je »potreba po domišljiji in ustvarjanju temeljna tako kot potreba po dihanju. Dihanje je življenje in ne beg iz življenja«. Ta nuja po ustvarjalnem izražanju posameznika je nekaj univerzalnega, in kolikor daleč nam seže pogled nazaj v pretekli čas, je ustvarjalnost poglavitna značilnost človeka, ne glede na to, ali živi v visoko razviti civilizaciji ali v preprosti obliki družbe. Seveda je bilo o tem izrečenega veliko, še več zapisanega. Ob vsem tem nikakor ne moremo uiti misli, v kakšen položaj sta kultura in umetnost zapredeni danes. Pri pregledovanju galerijskega arhiva je bilo iz njega mogoče razbrati, da se časi zanju ne spreminjajo prevratno in drastično, kot se to zgodi v primeru drugih vplivov na družbo kot takrat, kadar nas preseneti (korona) virus, denimo. Pravzaprav ugotavljam, da se v našem širšem prostoru kulturi in umetnosti godi že vrsto let, morda nekaj zadnjih desetletij, podobno, kot da v njej ne vidijo vsi »bistva naše civilizacije,« kakor lahko beremo v zapisu, nastalem ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije na spletni strani Ministrstva za kulturo. V nadaljevanju piše še: »Kultura, v kateri se odraža vsa naša narodna zavest in naša preteklost, mora torej postati hkrati naša blagovna znamka in naša naloga,« pa se nam nekako zdi, da ta domača naloga še vedno čaka in čaka, da jo vendarle potrdi tudi »učitelj«; učenci namreč to nalogo pišejo že desetletja, stoletja, tisočletja … Zaradi njih umetnost (kultura) še vedno nastaja, ne pa le obstaja v pretekliku. In to so ljudje, ki so svojo umetnost ustvarjali vedno iz sebe, nikdar zgolj zase, tudi za vse nas. Kulturo namreč dojemajo kot neke vrste družbeno odgovornost in poslanstvo. Nekateri verjetno idealistično razmišljajo o bolj pravični in solidarni družbi, ki pa je velikokrat ravno do njih samih izrazito nesolidarna. Čas in prostor sta morda manj fleksibilna, kot bi mislili, v letu 1848 je moral na primer tudi Victor Hugo pisati podporno pismo umetnosti, v katerem moleduje in sanja hkrati o tem, kaj je prava luč ljudem. Pravi takole: » … Morali bi povečati število šol, kateder, knjižnic, muzejev, gledališč, knjigarn. Morali bi povečati število krajev, organizacij, ustanov, v katerih se razmišlja, kjer človek postane boljši, z eno besedo, povsod bi morali omogočiti, da bi svetloba prodrla v duhu ljudstva; kajti zaradi teme se ljudje izgubljajo.« Vse, kar nam pomaga, da postanemo boljši, je koristno, če nam pri tem pomaga umetnost, smo verjetno nenehno obdani z L[NS1] epoto. Lepoto pa, tako kot druge stvari, na primer temperaturo, pritisk, razdalje, korake, težko izmerimo. Je tudi zato včasih tako nerazumljiva? Kaj pa je ne nazadnje sploh bistvo umetnosti, se ljudje pogosto sprašujejo. Bistvo ni v umetnosti kot takšni, temveč je bistvo odvisno od nas samih; mi smo tisti, ki ga dajemo tako umetnosti kot vsem ostalim stvarem v življenju. Umetnost nikoli ne more biti nekaj ločenega od nas, kajti iz nas samih izhaja. V nas samih se začne in v nas samih se lahko konča. Ali nerazumevanje umetnosti potemtakem pomeni pravzaprav nerazumevanje lastnega bistva? Umetnike in kulturnike vidim kot ustvarjalce boljšega sveta, ki, če povzamem besede angažirane umetnice Vesne Bukovec, družbi nastavljajo zrcalo: »Umetnost kritično obravnava aktualne, tudi težke teme. Od publike zahteva miselni napor in čustveno investicijo. Postavlja neprijetna etična vprašanja in sproža razmislek o aktivnostih in odgovornosti posameznika, o medsebojnih razmerjih moči, o sovražnem govoru, o politiki, o odnosu do beguncev, manjšin, živali in narave ... Vsa ta vprašanja odpirajo neprijetne teme in prispevajo nekaj malega v smeri strpnejše in bolj odprte družbe.«

In zakaj je v družbi, kjer umetnost utira pot najbolj humanističnim oblikam mišljenja, obstajanja in delovanja, tako potisnjena na rob?

Petra Čeh, kuratorica

[1] Lev Kreft, Estetikov atelje: od modernizma k sodobni umetnosti, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015.

Otvoritev razstave V času prostora, 20. 6. 2020, fotografije: Janez Klenovšek

Postavitev razstave, foto: Janez Klenovšek

Vodstvo kuratorke po razstavi, 4. 9. 2020, video: Mitja Lorenčič

https://www.facebook.com/galerijamedianox/posts/1758188474328929

Vodstvo po razstavi, 4. 9. 2020, foto: Mitja Lorenčič

OBJAVE

Večer, 18. 6. 2020: https://www.vecer.com/svojevrsten-pregled-slovenske-likovne-umetnosti-zadnjih-treh-dekad-10184517

TV MARIBOR, 27. 6. 2020, 15:48 - 28:38 (Petra Skok): https://4d.rtvslo.si/arhiv/preglednik-tv-maribor/174703058

Radio SLO, 4:24 - 9:20: https://4d.rtvslo.si/arhiv/svet-kulture/174701231

Net TV, video prispevek, 12. 6. 2020: https://vimeo.com/428529984 in https://www.net-tv.si/galerija-media-nox-praznuje-30-let/

STA, 18. 6. 2020: https://www.sta.si/2776225/galerija-media-nox-ob-30-obletnici-ponovno-zbrala-predstavljene-umetnike

STA, Twitter: https://twitter.com/STA_novice/status/1273602254944288769

Visit Maribor: https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/dogodki-in-prireditve/vsi-dogodki-in-prireditve/11235-

Kultura Maribor, MOM: https://kultura.maribor.si/2019/2020/6/20/dogodek-ob-30-obletnici-galerije-media-nox-ter-otvoritev-skupinske-razstave-v-asu-prostora

Slovenci v Angliji: https://slovencivangliji.com/30-obletnica-galerije-nox/

Maribor24: https://maribor24.si/lokalno/maribor/dnevna-kaj-ze-imata-ljubljana-in-velenje-cesar-maribor-se-nima

Sobotna priloga, Večer, 20. 6. 2020: https://www.vecer.com/dnevnik-petra-ceh-vse-najboljse-draga-galerija-10185954?lnlarticle

https://maribor24.si/kultura/foto-manjsi-pregled-slovenske-umetnosti-v-galeriji-medianox