Slađana Matić Trstenjak (1985, BiH) je mlada mariborska slikarka, samozaposlena v kulturi. Poznamo jo po padajočih papirnatih luskah, svojevrstnem slikarskem slogu, kjer abstraktnim oblikam dodaja stvarne naslove. Dež, oblaki, gozd, pokrajina … Iz slikarstva je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost Široki Brijeg, Univerza Mostar (2010, BiH). Do sedaj je imela preko dvajset samostojnih razstav: Kosovelov dom (Sežana, 2020), UGM šop (Umetnostna galerija Maribor, 2019), Galerija Hladilnica (Maribor, 2019), Galerija Vladimir Filakovac (Zagreb, 2019), Galerija DLUM (Maribor, 2018), Galerija La Roggia (Pordenone, Italija, 2017), Galerijski center Varaždin (Hrvaška, 2015), Galerija Blaues Atelier (Gradec, Avstrija, 2014) idr. Razstavljala je na več kot devetdesetih skupinskih razstavah in je članica različnih društev: DLUM (Maribor, podpredsednica), ZDSLU (Ljubljana), HKDM (Maribor, umetniški vodja Likovne sekcije Milena Lah), HDLU (Zagreb, Hrvaška) in ULUBiH (Sarajevo, BiH). Za svoje delo je prejela več nagrad: Nagrada Društva likovnih umetnikov Maribor 2019 in 2016, Nagrada Kulturoš 2018 (Čakovec, Hrvaška) in druge.
Že več let živi in ustvarja v Mariboru.
“Umetniki si zaslužimo dostojanstveno življenje in se moramo začeti postavljati zase.”
Slađana Matić Trstenjak, samozaposlena v kulturi, slikarka
Slađana, s katerimi težavami se v tem obdobju najpogosteje srečuješ kot samozaposlena v kulturi na področju vizualnih umetnosti?
Resnično so moje skrbi splošne tako kot pri vsakem zbujenem zemljanu. Čutimo, da se nekaj dogaja, ampak ne vemo, kakšni so načrti in kako naj mi načrtujemo. To posledično zelo vpliva na mene in na mojo ustvarjalnost. V krču ne morem ustvarjati. V negotovosti. To leto se je pri meni začelo z načrtovanjem projektov, nakar je prišla zamrznitev finančne podpore, kar je tudi pripomoglo k temu, da projektov ne morem realizirati. Že tako s prihodki kot samozaposlena slikarka do sedaj nisem mogla plačati položnic in preživljati družine. Srečna sem bila, da lahko pokrijem materialne stroške in da mi nekaj malega ostane kot honorar. Moj mož hrani mene in otroka. Mogoče se bo moja izjava nekaterim zdela nora: sama upam na boljše čase, ker kot je bilo do sedaj, ni bilo v redu. Umetniki si zaslužimo dostojanstveno življenje in se moramo začeti postavljati zase.
Da nekdo sploh dobi status samostojnega kulturnega delavca pomeni, da dela in je pri tem tudi uspešen, hkrati pa to še ni garancija za reden vir dohodka. S prodajo slik je tudi težko, kako uspeva tebi?
Do statusa sem prišla s trmo in z mojimi slikami. Na umetniškem trgu ni dovolj povpraševanja. Svoje slike težko prodam in od tega ne morem živeti.
Kakšni konkretni ukrepi bi se morali uvesti za pomoč kulturi in samozaposlenim? Morda izpostaviš enega, dva.
Kot prvo ponuditi pomoč družinam, kjer sta oba partnerja samozaposlena. Potem vsem samozaposlenim ponuditi finančno pomoč glede načrtovanih projektov za tiste mesece, ko so odpovedani. Po tej kaotični situaciji kulturo podpreti finančno in medijsko.
So kateri tvoji projekti zaradi trenutne situacije obstali ali lahko delo vsaj malce poteka naprej? Kakšen je tvoj delovni dan v tem času?
Trenutno moje slike visijo v zaklenjenem Kosovelovem domu v Sežani in moja samostojna ulična razstava »Let« v Kranju na Tomšičevi 32 je podaljšana. V Zagrebu je bila marca realizirana skupna ulična razstava »Zagreb full color«. Aprila je bilo v načrtu, da slikam cel mesec v sklopu projekta »Živo delo« v Galeriji DLUM, kar organizira Društvo likovnih umetnikov Maribor. Do konca leta imam tudi druge termine za razstave v Sloveniji in tujini. Trenutno še ne vem, kdaj in kako se bo to realiziralo.
Te dni se predvsem veliko časa igram s svojo hčerko, ki mi pobarva te enolične dneve.
“Za svoje kolege, ki se donkihotovsko borimo že leta in leta, še posebej v trenutni situaciji, pričakujem boljši jutri.”
Ali že razmišljaš, kako bo v prihodnje po krizi, se morda že pripravljaš na nove projekte? Kakšen občutek imaš glede prihodnosti umetnikov in kulture v Sloveniji na sploh?
Pričakujem čimprejšnji konec te situacije, da končam začete projekte in začnem načrtovati nove. Za svoje kolege, ki se donkihotovsko borimo že leta in leta, še posebej v trenutni situaciji, pričakujem boljši jutri. Upam tudi, da se bo vse relativno hitro uredilo. Naš poklic bi se moral obravnavati bolj dostojanstveno. Ustvarjalnost je naša strast brez katere ne moremo živeti. Lahko nam vzamejo vse, nuje po ustvarjanju pa nam ne morejo.
Različne oblike pomoči samozaposlenim se že pripravljajo. Kakšen je tvoj komentar k temu?
Upam, da se zavedajo, da se prihodnosti brez kulture ne more načrtovati in njeni ustvarjalci morajo eksistenčno obstati, da bi življenje lahko šlo naprej.
Zadnje dni se socialna omrežja polnijo z objavami v smislu, da so umetniki tisti, ki poskrbijo za »kratek čas« med izolacijo, karanteno: beremo lahko knjige, gledamo filme, poslušamo glasbo … Španci so se odločili ukrepati in so za dva dni zaprli svoje javne profile, objave, online vodstva, tečaje in podobno.
Že dolgo nekaj ni v redu in tega se dobro zavedamo. Sprememba na bolje bi se morala dotakniti vseh celic družbe, posledično bosta umetnost in kultura dobili svoj renesančni začetek in novo avtoriteto. Pozabili smo, kako je umetnost pomembna v našem razvoju. Osebno upam, da je čas materializma in potrošništva že mimo nas. Bravo za Špance, pri nas pričakujem podobne ukrepe.
Da ne ostaneva samo pri težavah; kaj te v tem trenutku vseeno navdihuje, da ne obupaš? Te kaj še posebej razveseljuje? Kakšne projekte pripravljaš?
Vizualiziram si svoj atelje, ki si ga že tako dolgo želim: kako tam slikam … Okno je veliko in skozenj prihaja sonce in vidim oblake, kako se spreminjajo …
Kako lahko ljudje umetnikom in kulturnikom, samozaposlenim te dni pomagajo?
Ljudje, pokličite umetnike in kulturnike, ki jih poznate, pa tudi če jih ne! Povprašajte jih, kako jim lahko pomagate, začnite se zanimati kaj ustvarjajo in kupujte njihova dela.
Hvala lepa za deljenje misli, Slađana in vse dobro ti želim!
Intervju je na daljavo potekal 14. 4. 2020.
Portretna fotografija: Marijan Mirt
Najbolj ogroženim samozaposlenim v kulturi lahko pomagate z donacijami:
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Ljubljana
Tržaška cesta 132, SI-1000 LjubljanaDELAVSKA HRANILNICA D. D.
IBAN: SI56 61000 11 22 33 44 82
SKLIC ALI REFERENCA: SI00/16-03-2020
Slađana Matić Trstenjak, Rdeči dež, 2019, 180 x 150 cm, mešana tehnika na platnu, 2.500 EUR.