Martina Marenčič (1980) je končala ALUO v Ljubljani, na oddelku za kiparstvo. Leta 1999 se je izobraževala v Virginiji ZDA, leta 2001 pa je v Dublinu na Irskem delovala kot asistentka pri scenografiji za opero Čarobna piščal ter asistentka scenografije za videospot »Time is ticking out« skupine Cranberries. V Izoli je sodelovala pri idejni zasnovi in realizaciji javnega spomenika Suverenost Svobodnega Ozemlja Pripada Ljudstvu Tega Ozemlja. Sodelovala je tudi pri različnih gledaliških projektih in performansih (skupina Ljud, KUD France Prešeren, gledališče Glej … ). Leta 2008 je izdelala doprsni kip generala Maistra, ki je permanentno razstavljen v kadetnici Maribor. Istega leta je sodelovala tudi pri realizaciji likov za animirani film Mulc. Od leta 2010 naprej je sodelovala pri različnih projektih, med drugim tudi za Evropsko prestolnico kulture Maribor (Druga pomoč, EPK Maribor, 2012, kip Mighty Mouse v čakalnici Kliničnega centra Maribor). Seznam njenih razstav je izjemno bogat, še zmeraj sodeluje z gledališčem in je predsednica umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Kranj DLUK.
www.facebook.com/martbost.marencic
www.instagram.com/martinamarencic
“Mačehovski odnos do kulture je
odraz splošne nekulture tistih, ki imajo vajeti v rokah.”
Martina Marenčič, samozaposlena v kulturi - kiparka
Martina, kaj so v teh dneh tvoje skrbi in težave? Veliko je odpovedanih projektov, zamrznjenih razpisov, položnice pa ne bodo kar izginile.
Težave so točno te, ki so navedene v vprašanju. Vsi projekti so odpadli, položnice se pa niso ustavile. Trenutno me skrbi ne zgolj, kako položnice plačati in prinesti hrano na krožnike družine, temveč tudi to, da ko bo konec karantene, najverjetneje lahko pričakujemo ekonomski kolaps. In to ne velja zgolj za Slovenijo, temveč za svet. Žal pa že vemo, da ko ljudje začnejo z zategovanjem pasu, se najprej pozna v kulturi.
So kateri tvoji projekti zaradi trenutne situacije obstali ali delo poteka nemoteno naprej?
Seveda. Ne nekateri, ampak vsi. Mednarodne razstave. Prodaja na stojnicah v tujini in doma (eden mojih virov zaslužka je izdelava unikatne uporabne keramike). Zaprti sta tudi trgovini, ki prodajata moje izdelke. Izdelava rekvizitov za film, snemanja so tudi odpadla, tako kot vse drugo. To je le del vsega, kar se je ustavilo ali prestavilo za nedoločen čas.
Kakšna je razlika med običajnimi in trenutno kriznimi dnevi glede na tvoje delo? Je biti kiparka trenutno morda še težje, kot če bi se ukvarjala s slikanjem?
Ne morem trditi, da je lažje ali težje biti kiparka. Lahko pa povem osebno izkušnjo trenutnega stanja. Zdi se mi, da je naša dolžnost, da vzamemo trenutno stanje v državi in svetu resno in se izoliramo. Tako tudi počnem sama. Žal pa doma nimam možnosti delati, tako da se moji dnevi zadnjih par tednov zelo razlikujejo od običajnih. Priznam pa, da z vsakim dnem bolj spoštujem življenje, skušam gledati na celo situacijo kar se da pozitivno, in prosti čas izkoristiti za vse stvari za katere prej nikoli ni bilo časa.
Kaj te v teh dneh, ki so se razvlekli v tedne, najbolj bodri?
Vsak dan skušam narediti nekaj, kar mi požene kri po žilah (vaje, hitra hoja v naravi). Prosti čas za vse projekte z otrokom (naredila sem ji gugalnico v sobi, tipi na balkonu, skupaj kaj skuhamo, spečemo, očistimo, na vrtu kaj naredimo), trudim se jo vsak dan razveseliti z igro, novim znanjem. Vsak dan pokličem nekoga, ki ga imam rada, jim povem kaj lepega, jih skušam nasmejati, razvedriti. Razmišljam o novih projektih in o tem, kaj se bomo vse naučili zaradi te prisilne izolacije.
“Po vsem tem pa, ne zgolj zaradi krize, ampak tudi zaradi vpliva na naravo, gospodarstvo in lastno zdravje pa si želim, da bi porasla zavest o tem, da je boljše kupovati lokalno, da je dobro spodbujati rast kulturnikov, umetnikov, artisanov in malih podjetnikov.”
Različne oblike pomoči samozaposlenim se že pripravljajo, gre za nekakšno pobudo v obliki »umetniki za umetnike, kulturniki za kulturnike«. Kakšen je tvoj komentar na to?
Vsaka pomoč bo več kot dobrodošla. Opažam pa, da državljani v takšni krizi, ki nas je vse zajela, skupaj stopajo z različnimi akcijami. Me veseli, ko vidim vedno več takšnih pobud.
Po drugih EU državah so bili politiki s kulturo veliko bolj radodarni, tudi na sploh se zdi, da so kulturnikom bolj naklonjeni, se zavedajo njihovega prispevka k družbi. Pri nas ni tako, zakaj?
Mačehovski odnos do kulture je odraz splošne nekulture tistih, ki imajo vajeti v rokah.
Kje meniš, da tiči razlog za nerazumevanje umetnosti, morda v njeni samoumevnosti?
Žal je tako, da večina spregleda ali ne razume, kje je vse umetnost in kaj umetnik je. Umetniki po večini živijo tako drugačna življenja, da tudi oni včasih ne razumejo "mainstream". Lahko, da gre za to, da svet gledamo z drugačnimi očmi. Živimo in smo obkroženi z ljudmi, ki nas razumejo, so takšni kot mi in glede na to, da smo po večini sami v svojih ateljejih ali projektno delamo z ljudmi iz svoje branže, se nam redko poti križajo z ljudmi, ki niso iz našega sveta. Druga stran tega, da ljudje niso toliko osveščeni, ker sam sistem v katerem živimo, namesto, da izobražuje narod, ponuja le tiste stvari, ki so za hitro zadovoljitev in lahko prebavljive.
Bo publika kaj drugače dojemala kulturo in umetnost, ko se bo trenutna situacija spremenila?
Dvomim, da bo drugačen odnos do kulture, polagam pa upe na to da bo družba predrugačila pogled do lastnih prioritet.
Kako lahko ljudje umetnikom in kulturnikom, samozaposlenim, te dni pomagajo?
Te dni mislim, da vsi lahko vsem pomagajo tako, da situacijo vzamejo resno, se čim manj izpostavljajo, da se stvar čim hitreje zajezi. Na takšen način bo toliko manjši vpliv na ekonomsko in mentalno stanje posameznikov. Po vsem tem pa, ne zgolj zaradi krize, ampak tudi zaradi vpliva na naravo, gospodarstvo in lastno zdravje pa si želim, da bi porasla zavest o tem, da je boljše kupovati lokalno, da je dobro spodbujati rast kulturnikov, umetnikov, artisanov in malih podjetnikov.
Kakšni so tvoji plani za prihodnost? Že snuješ kakšne nove projekte ne glede na trenutno situacijo?
Vedno, ne glede na to kaj se dogaja okoli mene, izkušnje, situacije, zunanji vplivi in notranje počutje prevajam v izraz. Na takšen ali drugačen način.
Najlepša hvala za podeljene misli in komentarje! Želim vse dobro in zdravja!
Lep pozdrav z Gorenjske in seveda veliko zdravja!
Intervju je na daljavo potekal 16. 4. 2020, z umetnico se je pogovarjala Petra Čeh.
Portretna fotografija: Tania Mendillo
Za najbolj ogrožene samozaposlene vabljeni k doniranju:
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Ljubljana
Tržaška cesta 132, SI-1000 LjubljanaDELAVSKA HRANILNICA D. D.
IBAN: SI56 61000 11 22 33 44 82
(obvezno!) SKLIC ALI REFERENCA: SI00/16-03-2020
Martina Marenčič:
1.) Keramična skulptura VI, 17 x 15 x 7 cm, 230,00 EUR
2.) Keramična skulptura I, 33 x 22 x 5 cm, 250,00 EUR
3.) Keramična skulptura VII, 20 x 10 x 5 cm, 130,00 EUR