KORONAKULTURA
Koronakultura je glas samozaposlenih v kulturi. Je glas umetnic in umetnikov, ki jih je zdravstvena kriza potisnila tudi v eksistenčno krizo. Kakšna je njihova realnost? Kako se spopadajo z razburkanimi valovi v “morju korona virusa”? Želimo, da se njihov glas sliši, na vas pa apeliramo, da jih podprete z nakupom umetniških del. Intervjuje objavljamo ob ponedeljkih in četrtkih.
Informacije za kulturnice in kulturnike v stiski ter možnost donacij za najbolj ogrožene v kulturi najdete na dnu strani.
Vsi, ki ustvarjamo Koronakulturo, smo svoje delo opravili izključno prostovoljno in brez plačila. Samozaposlene je intervjuvala Petra Čeh, samozaposlena kuratorka, naslovno ilustracijo je prispeval Jernej Žumer, samozaposleni ilustrator. Galeriji Media Nox hvala za možnost objav. Samozaposlenim pa smo hvaležni, da so nas spustili v svojo intimo.
Več o projektu, Televizija Maribor: Koronakultura
Milanka Fabjančič, je akademska slikarka, samozaposlena v kulturi – ilustratorka, avtorica animiranih filmov. Profesorica Zgodborisa na Akademiji za umetnost Univerze Nova Gorica. Deloholik, entuziastka, optimistka. Odvisnica od ustvarjalnosti. Pravi, da je kultura začimba naših življenj.
Natalija Šeruga Golob (1971), samozaposlena ustvarjalka na področju kulture (slikarka). Leta 1999 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (BFA), kjer je leta 2003 tudi magistrirala (MFA). “Sem kulturna delavka, vizualna ustvarjalka, slikarka. Zadnjih dvajset let razvijam slikarski model, ki se sklada s temeljno strukturo sveta, v kateri je transformacija stalnica in je konec pogoj novega začetka. Slikarski model, ki ga razvijam, temelji na pradavnem in večnem v vizualnem ustvarjanju. Ustvarjanje mi pomeni ritual, most med realnim in transcendentnim.”
Brina Steblovnik je diplomirala na ALUO, na programu Industrijskega in unikatnega oblikovanja. Trenutno živi in ustvarja v Pragi, kjer končuje magistrski študij na UMPRUM, Academy of Arts, Architecture and Design, v studiu Ronyja Plesla, kamor jo je usmerilo zanimanje za oblikovanje in umetniško steklo. Zaradi pandemije je bila primorana ostati na Češkem, kjer na daljavo spremlja dogajanje v Sloveniji in se veseli vrnite, da se sama aktivno pridruži protestom.
Mojca Senegačnik je končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med leti 1996—2006 je imela status samostojne ustvarjalke na področju kulture. Je soorganizatorka razstav pri Mladinskem društvu ŠUZ v Komnu ter vodja različnih likovnih delavnic za otroke in odrasle, pridružena članica KunstHaus družine - Zavod ljudski muzej Rogaška Slatina, ter članica Društva likovnih umetnikov Celje in ZDLUS.
Vesna Bukovec je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ustvarja v različnih medijih, predvsem v risbi in videu, občasno tudi v fotografiji, instalaciji. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja videoumetnosti, je sodelavka arhiva umetniškega filma, videa in novomedijske umetnosti Postaja DIVA pri SCCA-Ljubljana.
Maja je prof. lik. um, MFA, ki trenutno živi in dela v Mariboru. Je predsednica društva Hiša!, odgovorna za projekte vizualnih umetnosti (razstave, prostorske instalacije ter mentorica delavnic, tečajev in razvoja idej), pedagoške programe, ustanoviteljica in programski vodja CGU – Centra grafičnih umetnosti. Prav tako je ena izmed producentk zimskega festivala Vilinsko mesto in koproducentka programa Živih dvorišč na Festivalu Lent.
Anamari Hrup, rojena v Ljubljani, je leta 2018 pa magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost. Na umetnostnem in kulturnem področju v Sloveniji deluje kot samozaposlena v kulturi, kjer je aktivna samostojno in tudi kot del umetniškega tandema Zavetišče za zavržene rastline/Abandoned Plants Sanctuary. Pravi, da status samozaposlitve pomeni žongliranje med prioritetami ter lastnim preživetjem.
Aleksandra Saška Gruden je akademska kiparka, leta 2004 je zaključila študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2006 ima status samostojne delavke na področju kulture, ukvarja se s kiparstvom, prostorskimi postavitvami, prostorskimi intervencijami, performansom, fotografijo, videom, scenografijo, risbo. V svojih delih obravnava teme, kot so človeško telo in njegove meje, odnos med zasebnim in javnim, intimni svet posameznika, medčloveški odnosi, podoba ženske v sodobni družbi, kulturna dediščina.
Aleksandra Farazin (1981, Ptuj) je samozaposlena v kulturi kot pedagoginja in intermedijska umetnica. Diplomirala je na Oddelku za likovno umetnost Univerze v Mariboru, njeno področje ustvarjanja pa sega široko, med drugim tudi v bio art pri katerem poudarja pomen ekologije. Pred nekaj meseci se je preselila v Istanbul, ki je bil nekaj let njena redna potovalna destinacija. Pravi, da ima Turčija dobro razvit trg z umetninami, ljudje pa imajo do kulture zelo spoštljiv odnos.
Tina Konec je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Status samozaposlene ima sicer le krajši čas, a vso trenutno dogajanje spremlja zelo pozorno. Posebej je spregovorila o tem, da ima “nakup umetniškega dela preprosto poseben in nepopisen čar”, medtem ko ima “kultura ugoden učinek na duševno in psihično zdravje ter blagostanje ljudi”. Podobno kot narava, ki jo navdihuje v njenem ustvarjanju.
Urška Rednak je samozaposlena v kulturi. Je akademska slikarka mlajše generacije in mama še ne dveletnemu sinu. Po končanem študiju je začela poučevati risanje in slikanje. Njena sicer abstraktna dela zaznamuje vezenje volne na platno, s čimer v sodobno slikarstvo vnaša obujeno staro in tradicionalno. O trenutnem času razmišlja: “Pobrali se bomo tako, da si bomo ta trenutek pomagali, sicer bo potem za večino zelo težko.”
Maruša Štibelj je diplomirala iz likovne pedagogike na Pedagoški Fakulteti UL. V letu 2018 je na Salonu lepih umetnosti v Parizu prejela nagrado žirije za delo “Chronically late”. Snov za kolaže išče v starih revijah in časopisih. Iz drobcev starih zgodb ustvarja nova razmerja v katerih problematizira najrazličnejša vprašanja odnosov. “Čas je za razmislek o moči kulturnih vsebin in o dodani vrednosti le-te na naša življenja.”
Valerie Wolf Gang je slovenska intermedijska umetnica, videastka, režiserka in pedagoginja. Njena dela se osredotočajo na ideje človeških izkušenj, kot so vidiki zavesti in odraz družbenih konfliktov, ki izhajajo iz političnih predpisov in omejitev. Raziskuje predvsem odnos med človekom in tehnologijo. “Kultura gradi narod in upam, da ne bomo pri tem zavedanju zaspali. Skupaj moramo naprej, kulturniki in vsi ostali!”
Martina Marenčič (1980) je končala ALUO v Ljubljani, na oddelku za kiparstvo. Leta 2001 je v Dublinu delovala kot asistentka scenografije za videospot »Time is ticking out« skupine Cranberries. Seznam njenih razstav je izjemno bogat, še zmeraj sodeluje z gledališčem in je predsednica umetniškega sveta Društva likovnih umetnikov Kranj DLUK. “Želim, da bi porasla zavest o tem, da je boljše kupovati lokalno, da je dobro spodbujati rast kulturnikov, umetnikov, artisanov in malih podjetnikov.”
Nika Autor, rojena v Mariboru, je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Doktorirala je na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Je soustanoviteljica in članica Obzorniške fronte, kolektiva ustvarjalcev s področja filmske, vizualne, kulturne in politične teorije in umetnosti.
Alenka Spacal je pisateljica, ilustratorka in pravljičarka. Kot samozaposlena v kulturi deluje pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Ustvarila je štiri avtorske slikanice. Najbolj jo bodrijo pristni medčloveški odnosi, ki se bolj kot kadarkoli kažejo v obliki solidarnosti in pomoči.
Slađana Matić Trstenjak je mlada mariborska slikarka, samozaposlena v kulturi in med drugim vrsto let zelo aktivna v Društvu likovnih umetnikov Maribor DLUM, kjer je podpredsednica. Poznamo jo po padajočih papirnatih luskah, svojevrstnem slikarskem slogu, kjer abstraktnim oblikam dodaja stvarne naslove. Dež, oblaki, gozd, pokrajina … Iskreno upa na boljši jutri vseh nas, še posebej pa za izboljšan status umetnosti v družbi.
Urška Boljkovac je samozaposlena v kulturi. Poznamo jo kot izjemno fotografinjo umetniških in družabnih dogodkov, ob tem pa ustvarja tudi lastno umetniško produkcijo. Njeno delo je v času korona virusa popolnoma obstalo. Kot kritično razmišljujoča sogovornica meni: »Vsi prispevamo k državni blaginji in s kulturo promoviramo državo Slovenijo.«
ZA KULTURNICE IN KULTURNIKE, KI POTREBUJETE POMOČ: https://solidarniskulturo.org/
Na tej strani najdete vse informacije, prijava je enostavna, obravnava hitra, prejeta sredstva neobdavčena.
DONACIJE FINANČNIH SREDSTEV ZA OGROŽENE V KULTURI lahko nakažete na humanitarni račun RKS-OZ Ljubljana:
Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Ljubljana,
Tržaška cesta 132, SI-1000 Ljubljana
DELAVSKA HRANILNICA D. D.
IBAN: SI56 61000 11 22 33 44 82
(obvezno!) SKLIC ALI REFERENCA: SI00/16-03-2020